etični kodex TA

(NOVI )                                ETIČNI KODEKS EATE

 

Velja od julija 2007

 

 

 

Etični Kodeks EATE (1) ima namero služiti kot vodilo nacionalnim organizacijam združenih v EATO in vsakemu posameznemu članu. Ima namen pomagati članom EATE, ki delajo na psihoterapevtskem, svetovalnem, organizacijskem in edukacijskem področju, da ravnajo etično2 .Vsaka nacionalna organizacija ima nalogo, da ga uskladi in uporabi skladno z lastnim nacionalnim kodeksom.

 

Nacionalne organizacije pridružene EATI si  morajo priskrbeti lastne norme, ki morajo biti skladne z etičnim kodeksom EATE in nacionalno zakonodajo.

 

Kodeks ima tri poglavja:  prvo poglavje je uvod v Kodeks in izpostavlja osnovne poglede na Etiko; drugo poglavje je jedro Kodeksa in zajema definicijo temeljnih vrednost in z njimi povezane etične principe; tretje poglavje je aplikacija vrednost in principov v prakso: Konkretno:

 

Sekcija I:    Splošni okvir o Etiki

1.1.  Definicija Etike

1.2.  Temeljna izhodišča

1.3.  Pristop k Etičnemu kodeksu

1.4.  Glavni cilji

1.5.  Zavezujočost:

1.5.1        za nacionalne organizacije EATE

1.5.2        za člane EATE

 

Sekcija II.; Jedro kodeksa

 

2.1.  Temeljne vrednote

2.2.  Temeljni etični principi

2.3   Kazalo po Etičnem kodeksu EATE

 

Sekcija III.: Primeri vrednoti, etičnih principov in vedenj prilagojeni ključnim postavkam tega Etičnega kodeksa EATE:

 

            3.1. Psihoterapija

            3.2. Svetovanje

            3.3. Edukacija

            3.4. Organizacija

 

 

 

Dodatek: Deklaracija o človekovih pravicah

1.Ta Kodeks nadomešča prejšnji Etični kodeks EATE. Ta kodeks je bil izdelav s sodelovanjem strinjanjem in refleksijo Etičnega komiteja EATE:  (Barbara Classen,Brigitte Evrard, Margerethe Podlesch, Ritva Piiroinene, Jacquieline Dossenbach, Valentin Lapanja Furlan).  Glavno vsebino kodeksa je izdelal podkomite Etičnega komiteja EATE, ki ga sestavlja multi-nacionalna skupina sestavljena iz naslednjih članov; Robin Walford (koordinator), Vladimir Gussakowski, Claude-Marie Dupin, Sabine Goessmann in še posebej Carla de Nitto s svojimi pomembnimi prispevki.

 

2.Izraz »praktik« se v tem kodeksu uporablja v odnosu na vse člane EATE, ki uporabljajo TA in/ali druge koncepte in modele za razumevanje in speminjanje posameznika, parov,ali organizacij. Izraz »klient« označuje vsakega uporabnika,pacienta, študenta, skupino ali organizacijo, ki je prejemnik profesionalnih storitev članov EATE.

 

Sekcija I.

Splošni okvir o Etiki

 

1.1  Nekatere definicije o Etiki

 

 

Etika 3,  je v svojem najširšem smislu filozofska disciplina, ki proučuje človekova dejanja, ki vključujejo tako moralno namero in človekovo voljo. Etika 4 predspostavlja sposobnost izbiranja kako se vesti. Vključuje sposobnost izbire skladno z lastno predstavo (subjektivna etika) in sposobnost izbora ob upoštevanju predstave drugega (intersubjektivna etika).

 

Deontologija (profesionalna etika) je veda o moralni obvezi in zavezanosti praktikov, da ravnajo etično.

 

1.2. Temeljna izhodišča

 

-          Obstaja tesna zveza med etiko in prakso 5: Vedenje je lahko etično ali ne, v odvisnosti od tega če vzpodbuja ali ne dobrobit sebe in drugih.

-          Etika je splošni okvir, ki vodi praktika v zagotavljanju profesionalne storitve in vedno spremlja strokovnosti.  Ni omejena le na reševanje težkih in problematičnih situacij.

-          Etika prepoznava vrednoste, ki pomagajo ljudem dojeti svoj potencial človeske bitnosti;

Vrednote so podstat etičnim principom kot vodilom za uresničenje vrednot in principov na katerih temeljijo deontološke norme in so vodilo  profesionalni praksi.

 

1.3. Pristop k Etičnemu Kodeksu

 

  Etični kodeks EATE določa temeljne vrednote. Te vrednote ponujajo referentni okvir za informiranje praktika olastnemosebnem in profesionalnem vedenju s ciljem, da podpirajo dobrobit ljudi vključenih v profesionalne odnose. Te vrednote pomagajo izdelavi meril za etično in profesionalno vedenje: vsebuje temeljna izhodišča o vrednotah in z njimi povezana etičnima načela ter jih uporablja kot osnovo za informiranje o etičnosti prakse v vseh poklicih pomoči.

 

 Deontološki kodeks (kodeks profesionalne etike) ponuja niz predpisanih pravil za usmerjanje vedenja praktika za zaščito pravi vsakega uporabnika. Slednja so strogo povezana z nacionalnimi zakoni in so specifična za različne strokovne organe.

 

  Namen Etičnega in deontološkega kodekso je da zajamči človekove pravice in tudi zaščito z nacionalnimi zakoni.

 

 

 

 

3. Definicija izhaja iz italijanskega      sloverja. Dizionario delle idee, Sansoni 1977,str.392.
4. V svojem strogem pomenu je Etika      istoznačna z moralnostjo . (»Ethos« in Mos« v grščini in latinščini pomeni      navado-običaj) in se nanaša na sposobnost samo-presoje z ciljem najti      lastno izpolnitev: tako ravnamo etično , ko koristimo svoj potencial in      pri tem upoštevamo potrebo po izpolnitvi pri drugi osebi.
5. Praksa pomeni profesionalni odnos      pomoči, ki se odvija, ko se strokovnjak in uporabnik

Strinjata na jasno dogovorjen način. To se nanaša na vsa štiri področja specialnosti: Psihoterapijo, Svetovanje, Edukacij in Organizacijo; način uporabe je lahko drugačem vendar je smisel isti v vseh področjih.

 

 Zato je v tem Kodeksu poudarek na pomenu zavzemanja jasnih vrednot in etičnih principov s ciljem vzpostavitve okvira za ravnanje v velikem številu situacij, tudi tistih, ki niso posebej opisane v Kodeksu samem.

 

   Takšen pristop prestavlja etično prakso v širši okvir kot ga opredeljuje niz pravil, ki določajo kako se mora ali ne sme ravnati s tem ko ga usmerja k vrednostam in principom, ki vodijo praktika Transakcijske analize. Možne so situacije, ki jih posamezna določila ne predvidevajo ali izziv, ko je potrebna odločitev med principi. V takšnih pogojih je izbor neetičen le če je možno dokazati , da praktik ni ustrezno upošteval vrednot in principov TA.

Vsi podani primeri so podani kot primeri dobre prakse in niso mišljeni kot vzorci za vedenje.

 

 K razumevanju Etike v smislu splošnih vrednot in principov pripomore tudi z upoštevanje kulturnih razlik v skupnosti EATE s tem, ko poziva, da se njegove vsebine smiselno integrirajo v nacionalne deontološke kodekse.

 

 

1.4. Glavni cilji

 

1. Vzpodbuditi      praktikovo zavestnost in razmišljanje o etičnih pojmih (vrednotah in      principih    in tudi normah in      prepovedih) s ciljem vzpostavitve referentnega okvira za analizo človeških      situacij.
2. Dati članom      EATE jasen etičen okvir s katerim pridobi praktik merila za svoj izbor      moralnih pozicij katere lahko uporabi za osnovo pri analizi posamezne      situacije.
3. Priskrbeti      nekaj primerov uporabe etičnih principov, ki izhajajo iz vrednot kar naj      praktika vzpodbuja k   razumevanje      odnosa  med obojim in ne k avtomatični      prilagoditvi

nizu pravil.

       4.   Dokakazati nujnost samo-presojanja na način da upoštevamo vrednote in etične principe  in ne le pravila in zahtevano vedenje.

 

 

1.5.Zavezujočost

 

             Zaradi narave organizacije EATE, združenja združenj, je to poglavje napisano v dveh delih: Prvi del se nanaša na organizacije, drugi pa na posameznike člane EATE, ki so eksplicitno pristali na članstvo v EATI.

 

 

 

 

 

 

 

1.51.  Obveznosti nacionalnih organizacij pridruženih v EATO

 

 

Vsaka nacionalna organizacija sprejema ta etični kodeks in je  zavezana k:

-          uporabi etičnega kodeksa EATE kot osnove za lastni etični kodeks in k integraciji slednjega z drugimi deontološkimi kodeksi v lastni državi v povezavi z področji na katerih delujejo praktiki TA. To vključuje kulturološke posebnosti in upošteva lokalno zakonodajo;

-          zagotavlja, da ga vsak član sprejema-podpiše in uporablja v svoji praksi

-          skrbi za razreševanje lokalnih situacij ko vedenje posameznega člana ni skladno z nacionalnim kodeksom, Eata kodeksom in državno zakonodajo.

-          Seznani Etični komite EATE o vsakem nerazrešenem etičnem vprašanju z članom ali organizacijo in prosi za pomoč s ciljem razjasnitve procesa in razrešiteve situacijek.

 

1.5.2.      Obveznosti za člane Nacionalnih organizacij

 

Vsak posamezni član EATE (običajno kot član nacionalne organizacije) se strinja z etičnim kodeksom EATE in se zavezuje k:

-          uporabi slednjega kot okvira za svoje etično razmišljanje in refleksijo pri svoji

            praksi;

-          upoštevanju deontološkega kodeksa svoje države v svoji specifični stroki

-           

Vsak posameznik je odgovoren za lastno profesionalno vedenje  in se zaveda lasnih obvez do skupnosti EATE. Če to vedenje ni skladno z nacionalnim in kodeksom EATE

Bo postalo predmet presoje nacionalne organizacije-njenega ustreznega telesa, ki bo , če bo to primerno določilo sankcije.

            Vsak trener EATE se zavezuje, da bo diskutiral in proučeval ta kodeks v vseh aspektih treninga.

 

 

Sekcija II

Jedro Etičnega kodeksa

 

            Etika je disciplina, ki postavlja eksplicitne osnovne vrednote, katere pripomorejo k procesu ozaveščanja ljudi.

            Vrednote izhajajo iz bivanjskega (eksistencialističnega) in filozofskega pogleda,, veljajo za vsakogar in prispevajo k dobrobiti sebe in drugih. So univerzalne in odražajo tako kulturne norme kot aspiracije posameznika po samorealizaciji.

            Etični principi izhajajo izvrednot in nakazujejo ravnanje, ki udejanja vrednote v profesionalni praksi. Zaradi svoje kulturološke narave jih je potrebno razlagati kulturološko; nekateri principi so lahko udejanjeni na različne načine v različnih kuturah; veljavne so tudi za vsako osebo- neposredno ali posredno, ki je vključena v aktivnost praktika.

 

            V tem poglavju so opredeljene specifične vrednote in etični principi.Te vrednote so bistvene za zdrav človeški razvoj tako oseben kot odnosni in jih lahko smatramo za tememljne človekove pravice. Zato so vrednote opredeljene v tem kodeksu skladne z Univerzalno deklaracijo o človekovih pravicah 6.

6 . Razglašena je bila 10. Decembra 1948 na Generalni skupščini Zdrušenih narodov v Univerzalni deklaraciji o človekovih pravicah.

 

Etični principi so definirani na kratko. Potrebno jih je udejanjati v praksi ob upoštevanju

Ljudi, ki na katere se posredno ali neposredno nanašajo. Zato je pri vsakem principu podan seznam možnih vsebin, ki jih je potrebno nasloviti da lahko ravnali etično: klient, sam praktik, študentje, kolegi in širša družbena skupnost.

 

2.1. Temeljne vrednote

 

            Vrednote pomenijo in nakazujejo kar je temeljno za razvoj in izpolnitev dobrobiti posameznika in so-ljudi. Nanašajo se na naravne zakone, ki pomagajo posamezniku,da se vede spoštljivo do sebe in soljudi. Navedene vrednote so povezane z Človeškimi pravicami so vključene v Univerzalno deklaracijo o človekovih pravicah.

   So skladne tudi z eksistencialno in filozofsko dimenzijo Transakcijske analize. Številne vrednote je mogoče exstrapolirati zato ni mogoče podanega seznama razumeti exhaustivno; za člane EATE, so glede na njihove vrste aktivnosti temeljne naslednje:

 

1. Spoštovanje človeških bitij 7

Vsako človeško bitje je vredno spoštovanja neglede na spol, socialni status, versko prepričanje, etnično izvornost, fizično ali mentalno zdravje, politično prepričanje, seksualno orientacijo,ipd… .

 

2. Samo-opredeljevanje 8

Vsak posameznik je svoboden pri izboru svoje lastne prihodnosti, v skladu z nacionalnimi zakoni  z dolžnim upoštevanjem spoštovanjem lastnih in pravic drugih;  vsaka oseba se lahko uči iz svojega izkustva, da lahko odloča o sebi in pritem upošteva naravo stvarnosti in svobodo drugih.

   

3. Zdravje 9

Fizična in mentalna stabilnost je pravica vsake osebe in jo je potrebno aktivno ščititi.

 

4. Varnost 10

Vsaka oseba ima potrebo raziskovati in rasti v okolju, ki omogoča občutek varnosti.

     

5. Obojestranskost 11

Vsaka oseba glede nato da živi in se razvija v svetu odnosov je v obojestranskem odnosu odgovornosti do dobrobiti drugih, pri tem ko razvija z drugimi so-odvisnost v kateri uspostavlja lastno in varnost drugih.

 

      Te vrednote so neposredno povezane med seboj in bodo vplivale na TA praktike v njihovi profesionalni praksi.

 

7        Člen 1,2,3 Univerzalne deklaracije o človekovih pravicah ) glej prilogo

8        Člen 18,19                          

9        Člen 24,25

10    Člen 22,23

11    Člen 29

 

 

2.2.                        Temeljni etični principi

Zaradi svoje narave in pomena vrednot v človekov življenju in s ciljemzajamčenja spoštovanja prvic vsake oseb je nujno opredeliti jasna vodila za vedenje, ki je izvedeno iz vredot samih. Etični principi izhajajo iz vrednot in predstavljajo orientacijo o tem kako prakticirati, da bi vzpodbujali dobro bit, razvoj in rast osebe; so pridpisi, ki ponujajo merila za etično vedenje.

 

            V poklicih pomoči morajo etični principi nasloviti več subjektov;

 

-          Stranke

-          Sebe kot praktika

-          Študente

-          Kolege

-          Človeško skupnost

 

TA praktiki bodo namenili pozornost vsaki vrednoti in iz nje izhajajočim principom in se samo-ocenjevali s ciljem izbire vedenja v vsakem od navedenih odnosov. Praktik bo analiziral vsako situacijo z ozirom na vpliv etičnih principon na prakso in izbral vedenja tako da bo upošteval večje število faktorjev: sebe, klienta, okolje… .

 

 

Z uporabo vrednot kot izhodišča je mođno opredeliti etične principe. Glavni med njimi so:

.     spoštovanje

-          priznavanje pristojnosti

-          odgovornost

-          zavzetost v odnosu

 

 

 

Osnovne vrednote

 

- Dostojanstvo človeških bitij - Samo-odločanje - Zdravje - Varnost - Obojestranskost

 

 

 

-            Spoštovanje -     Priznavanje moči -            Zaščita -            Odgovornost -            Zavzetost v   odnosih

 

 

 

Etični   principi

                                                                                            

                  

-            Klient -            Sam kot   praktik -            Študentje -            Kolegi -            Človesko   okolje/skupnost

Cilj

                                                                                                                                                                                               

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Po kratkih definicijah je podan seznam točk za naslavljanje, To bo omogočilo praktiku oceno situacije in odgovornosti za svoje izbore. Tu so primeri dobre prakse, ki so bili zrazviti na osnovah etičnih principov,ki naj vzpodbujajo praktika k samospraševanju o načinu prevajanja principov v prakso; seznam ni izključujoč in vsak praktik bo našel svoj odgovor z odzirom na pet nakazanih ciljev. To bo pomagalo praktiku razjasniti razloge za lastno vedenje.

 

 

1. Spoštovanje do vsake osebe kot človeško bitje neglede na      specifične lastnosti ali kvalitete.

- odnos do klienta: praktik v celoti upošteva in poizkusi razumeti individualni pogled posameznika. Pomagali bodo osebi k skladnosti njegove lastne perspektive. Praktik, bo ponudil svoje najboljše storitve klientu. Praktik zagotovi varno in profesionalno okolje in zavedajoč se moči svoje pozicije bo pazljiv do ustvarjanja odnosa zaupanja in se izogibal vsaki situaciji izkoriščanja, do kogarkoli.

 

– odnos do sebe; praktik bo upošteval lastno perspektivo/težavo/preferenco,  in se obrnil na druge kompetentne kolege vsakega klienta ali situacijo, s katero se  sami niso sposobni ali pripravljeni soočiti, ipd.

     

-odnos s študenti: Trener se zavedajoč razvojne stopnje  učenja v kateri se študenti nahajajo, zagotavlja ustrezno podporo, priskrbi ustrezne učne vire in izhaja iz  lastenega poučevalnega stila s ciljem uskladitve z učnimi potrebami študentov.

 

-odnos do kolegov Praktik ohranja zavest o profesionalizmu kolegov in ko ima pomisleke, jih usmeri neposredno na kolega. Po tem, ko je slišal na odgovori  bo naredil neodvisno mnenje od zadevi ipd.

 

-do skupnosti: praktik upoštev specifično kulturo in ne vsiljuje lastnih vrednot čez slednjoipd.

 

 

 

 

2. Priznavanje      moči, ki poudarja pomen in vzpodbuja rast vsake osebe

 

-          v odnosu do klienta:

praktik se zavezuje k delovnemu odnosu s ciljem razvijanja zavesti klienta o lastnem ponosu, odgovornosti in pravicah; ipd

 

-          v odnosu do sebe;

praktik vzdržuje stalno edukacijo v svojem polju specializacije s ciljem razširitve lastnega seznanja in osebne rasti

 

-          v odnosu do študentov

praktiki vrednotijo stopnjo kompetentnosti svojih študentov in jih usposabljajo za razvijanje svojih potencialov, osebne rasti in dobrobiti.

 

-          -odnos do kolegov:

praktiki spoštujejo prispevke kolegov in ustvarjajo priložnosti za razširitev njihovega profesionalizma, iščejo priložnosti za izmenjavo competenc namesto, da so ljubosumni na njihova odkritja ipd.

 

-          Odnos do skupnosti:

Praktik razmišlja v okvirih širše dobrobiti skupnosti enako kot o dobrobiti posameznika.

 

Stran 8/13   3. Zaščita vsebuje psihično, mentalno in   drugo skrb zase in za druge,      upoštevajoč edinstvenost in vrednost   vsakega posameznika.   Praktiki   v odnosu do stranke:    nudijo strankam ustrezne storitve tako, da jim zagotavljajo varno   delovno okolje ( zaupnost, psihično varnost, pridobijo odobritev oz. soglasje   za visoko rizične postopke).   ohranjajo zavest o škodljivih/uničevalnih nagnenjih stranke.   ne sklepajo ali ohranjajo poklicnih pogodb, ki jih lahko ogrozijo   njihove druge aktivnosti ali odnosi. G(12)Vzdržujejo   zaupnost tudi potem, ko je terapevtski odnos že zaključen, itd.   Praktiki   v odnosu do sebe:     skrbijo za lastne vrednote in učni proces.   ko so v situacijah, ki v sebujejo navskrižje z  njimi samimi ali zahtevajo višjo stopnjo   sposobnosti, zavrnejo delo.   skrbijo za lastno varnost in zaključijo odnos s stranko, če izkusijo   fizično ali mentalno stanje, ki oslabi njihovo učinkovitost in sposobnosti,   itd.   Praktiki   v odnosu s študenti:   spodbujajo študente k prepoznavanju lastnih prednosti in meja z   namenom, da bi zaščitili sebe in stranke pred neustreznimi posegi.   spodbujajo študente k osebni in poslovni rasti, motrijo njihov osebni   slog in naslavljajo osebne izzive, ki motijo varnost drugih in njih samih,   itd.   Praktiki   so se v odnosu do kolegov: pripravljeni   soočiti s škodljivimi, neugodnimi, kršilnimi izjavami ali aktivnostmi, itd.   Praktiki   v odnosu do skupnosti: strankam   nudijo storitve, ki so v skladu z obstoječimi zakoni države, itd.       Stran   9a/13   Odgovornost   vsebuje upoštevanje posledic lastnih aktivnosti kot stranke, študenta,   terapevta, supervizorja, svetovalca, itd.   Praktiki   v odnosu do stranke:    sklepajo jasne pogodbe.   kadar stranka ni pripravljena   delovati avtonomno - neodvisno in odgovorno, razrešijo poslovni odnos.   na noben način ne izkoriščajo   strank.   delujejo tako, da ne povzročajo   škode strankam namenoma ali premišljeno, itd..   Praktiki   v odnosu do sebe:   upoštevajo   vpliv svojega položaja na stranke in so skrbni na način, ki odgovarja   strankam tako, da pospešujejo dobrobit in prekinitev zlorab, itd..   Praktiki   v odnosu s študenti:   se zavedajo učnih potreb svojih   študentov in jim zagotavljajo potrebna orodja in informacije za učenje.   če študent ni pripravljen   spremeniti neetično situacijo ga soočijo z odnosom in se odločijo za določen   etičen potek aktivnosti, itd..   Praktiki   v odnosu do kolegov: sprejmejo   odgovornost za soočenje s kolegom pri katerem so zaznali resen razlog zaradi   katerega verjamejo, da deluje na neetičen način, in s pomanjkanjem   odločnosti, ter prijavijo tega kolega primernemu etičnemu organu, itd..   Praktiki   so v odnosu do skupnosti: poslovno odgovorni in zavzeti za   psihološko in fizično zdravje ljudi, itd..                         Stran   9b/13 Obveza v odnosu pomeni razvijanje   naravnega interesa za dobrobit naših strank.   Praktiki   so v odnosu do strank:  skrbni   pri sprejemanju medosebnega sveta posameznika in pri premisleku o svojem   vplivu nanj, itd..   Praktiki   v odnosu s študenti: učijo   študente preučevanja medosebnega sveta njihovih strank, itd..     Praktiki   se v odnosu do kolegov: vključijo   v konference, itd., delijo svoje prispevke, itd..   Praktiki   so v odnosu do življenja v svoji skupnosti: zavestni   in aktivni.   Etični principi usposabljajo praktike za   vrednotenje različnih situacij in jim pomagajo pri sprejemanju ustreznih   etičnih odločitev. Možno je, da bodo vključeni tudi v situacije pri katerih   ne bo možno uskladiti vseh u porabnih principov; ob tovrstni težavi bodo   potrebovali vpogled v   svojstvenost   situacij ob katerih bodo premislili o različnih perspektivah in razlagah za   svoje odločitve.         3.3.1. Vodič in delovni pripomoček za   etično prakso   TA   praktik upošteva osnovne vrednote, ki temeljijo na neodtuljivih človeških   pravicah in na različnih področjih uporablja sorodne etične principe. Na   različnih področjih so ustrezna različna vedenja. Nacionalna zveza napotuje k   specifičnim vodilom ob upoštevanju    zakonov in kulture posamezne države.     Dostojanstvo človeškega bitja   Samoopredelitev   Zdravje   Varnost   Vzajemnost/medsebojnost   Osnovne vrednote                                                                                                                                                                                                                                          Etični principi in področja uporabe         Etični     principi                                      Področja     uporabe         Sam         Stranke         Učenci         Kolegi         Skupnost         Spoštovanje                                                           Pooblaščanje                                                           Zaščita                                                           Odgovornost                                                           Obveza     v razmerjih                                                         3.2. Primeri vrednot, etičnih principov in   vedenja uporabnih v           ključnih točkah tega EATA etičnega kodeksa   3.2.1. Primer iz izobraževanja   1. Primer   Situacija   nastane pri študentki prvega letnika, ki je zelo navdušena nad TA,  vendar nima veliko znanj o teoriji ali   njeni uporabi. Pove nam, da namerava svojim sodelavcem ponuditi seminar TA in   praktične vaje.   Obravnava situacije Najprej   raziščemo situacijo s študentko in izrazimo spoštovanje za njeno navdušenje   in željo za uporabo TA. Nato jo prosimo, da razmisli o svojih lastnih   sposobnostih za izvedbo seminarja in za vpliv, ki ga bo imel seminar na njene   sodelavce. Povezave z etičnimi principi: S to raziskavo uporabimo   etične principe:   Spoštovanje:  do študentke – njene avtonomije in   njenih sposobnosti    razmišljanja. do trenerja – njegove skrbnosti in vloge. do okolja – skupnosti TA, OK – OK filozofije.   Pooblaščanje: do študentke – jasnost v povezavi z njenimi sposobnostmi, poudarek njenih   moči in omejitev, samoocenitev. do trenerja – urjenje odgovornosti kot učitelja.   Zaščita študentke – zaščita študentke pred pretiravanjem  sposobnosti in škodljivimi izidi.  drugih – zaščita udeležencev pred   škodljivimi izidi. trenerja – zaščita njegovega poslovnega ugleda. poklica in TA – zaščita filozofije TA in dobrega imena terapije.   Odgovornost do študentke – dvig zavedanja o odgovornosti pri uporabi TA in za   posledice. do  trenerja – moja vloga trenerja   je jasna, skrbim za meje. do okolja – za poklicne standarde TA.   Obveza v razmerjih do študentke – zaupanje študentki, da bo ustrezno uredila   dogovorjene dejavnosti. do trenerja – pokazati verodostojnost trenerja. do okolja – sprejeti vlogo in poklicne standarde TA skupnosti in   poskrbeti za udeležence na seminarju študentke. Izid V tem primeru preiskava lahko vodi v uspešne posledice.   Študentka se zaveda svojih odgovornosti in omejitev in deluje na ustrezen   način. Možno je, da bi bilo potrebno več soočenja in drugačnega osredotočanja   na povezave z etičnimi principi ( zaščita udeležencev študentkinega   seminarja, obveze v razmerjih –   sprejemanje jasnega položaja v vlogi trenerja.)     Stran 11/13   3.2.2. Primer iz psihoterapije   Stranka   je bila 1 leto vključena v terapijo. Ima problematično mejno diagnozo in se   želi vključiti v psihoterapevtsko skupino. Terapevt misli, da bi bila vključitev   lahko škodljiva zanjo in za skupino.   Ustrezno ravnanje terapevta Terapevt   se dogovori s stranko, da se bosta na dveh individualnih terapijah pogovorila   o predlogu vključitve v skupino. Pogovor bo osredotočen na vprašanja:   Kaj bi bilo težko za stranko v skupini?   Kako se zaveda svojih težav in kako je odprta in sposobna sprejeti   podporo in/ali soočenje s člani skupine?   Kako bi lahko njeno vedenje vplivalo na člane skupine in kašne bi bile   posledice?   Terapevt   se odloči tudi za supervizijo in skrben pregled diagnoze.   Povezava z etičnimi principi: Na ta način terapevt spoštuje   etične principe. (Prednosti se lahko razlikujejo, možnih je več povezav.): Spoštovanje:   Do stranke – njenih sposobnosti razmišljanja, avtonomije,   samoopredelitve, zdravja in varnosti.   Do terapevta – svojih dvomov, svoje vloge in odgovornosti kot   terapevta.   Do okolja – spoštovanje želja in osebnega razvoja članov skupine. Pooblaščanje:   Stranke – podeljena razmišljanja so lahko ustvarjalen proces za   stranko in ji lahko pomagajo pri prevzemu odgovornosti za svoje vedenje in   svoja čustva.   Terapevta – terapevt prevzame odgovornost in stranki ponudi strokovno   mnenje, ter poskrbi za povečanje svojega poslovnega znanja. Zaščita:   Stranka je zavarovana z jasnostjo, odprtostjo, strokovnim znanjem in   podporo terapevta.   Terapevt z upadanjem možnosti za uporniško reakcijo stranke in   pridobitvijo mnenja supervizorja doseže zmanjšanje škode.   Okolja – terapevt nazorno prikaže zavedanje procesa skupine in   patologije ter osebnega razvoja članov skupine. Odgovornost:   Do stranke –  z dviganjem   zavedanja njene odgovornosti za svoje vedenje in čustva.   Terpevta do sebe – z zaščitniško in strokovno vlogo ter zaradi   vključitve supervizorja skrbi za stranko in skupino. Obveza v odnosih:   Do stranke – terapevt resno obravnava željo stranke in sočasno tudi   njene meje, ki so posledice njene patologije.   Terapevt so sebe - terapevt resno obravnava strankine predloge in   želje in mu je sočasno jasno kakšne so njene meje. Resno obravnava tudi svoje   dvome, ki temeljijo na njegovih izkušnjah s stranko in na lastnem strokovnem   znanju.   Do okolja:   za člane skupine: člani so vključeni v razmišljanja.   za kolege:s prošnjo za pomoč in supervizijo.   Možen rezultat Možno   bi bilo, da se bosta v dveh terapijah tako stranka kot terapevt odločila, da   se stranka lahko vključi v skupino dvakrat ali trikrat. Zatem pa skupaj s   člani skupine raziskala ali stranka lahko ostane v skupini. V tej   točki je potrebno skleniti jasen dogovor s stranko in člani skupine. Potrebno   je, da terapevt soglaša z dogovorom in poveže dogovor z etičnimi principi.   Drug   možen rezultat bi bil, da bi terapevt sprejel odločitev, da stranko ne bo   vključil v skupino. V tem primeru, bi se osredotočil predvsem na etična   principa zaščite in odgovornosti.                   Stran 12/13     Dodatek: Členi Splošne deklaracije o človekovih pravicah v povezavi s   temeljnimi vrednotami:     1.   Člen: Vsa   človeška bitja so ob rojstvu svobodna in enakopravna v dostojanstvu   in pravicah. So obdarjena z razumom in zavestjo in naj bi   delovala drug do drugega v duhu bratstva.   Člen Vsakdo   ima pravico do vseh pravic in svoboščin, ki so navedene v tej Deklaraciji.   Brez kakršnihkoli razlik kot so rasa, barva, spol, jezik, vera, politično ali   drugo mnenje, nacionalno ali socialno poreklo, premoženje, rojstvo ali drug   status. Poleg tega, ne sme biti razlikovanja na osnovi političnih, pravnih   ali mednarodnih statusov držav ali ozemlja, ki ji oseba pripada, če je   neodvisna, zaupanje, ne samostojna ali pod drugimi omejitvami suverenosti.   3.Člen Vsakdo   ima pravico do življenja in varnosti.   18.Člen Vsakdo   ima pravico do mišljenja, vesti in vere. Ta pravica vključuje svobodo za   spremembo vere ali prepričanja in svobodo izražanja svoje vero ali   prepričanje pri učenju, delu, čaščenju in obredih sam ali v skupnosti z   drugimi, v javnosti ali osebno.   19.Člen   Vsakdo   ima pravico do svobode nazora in    izražanja: ta pravica vključuje svobodo zadržanja nazora brez   vmešavanja in iskanja, sprejemanja, podelitve informacij in idej preko   medijev ne glede na meje.   22.Člen Vsakdo   ima kot član družbe pravico do socialne varnosti in je skozi narodne dosežke   in mednarodno sodelovanje ter v skladu z organizacijo in viri vsake države,   ekonomskimi, socialnimi in kulturnimi pravicami, nujno potrebnimi za   dostojanstvo in svoboden razvoj, opravičen do njene uresničitve,   23.Člen 1)Vsakdo   ima pravico do dela, do svobodne izbire zaposlitve, do pravičnih in ugodnih   delovnih pogojev za delo in za zaščito pred nezaposlenostjo. 2)Vsakdo,   brez razlikovanja, ima pravico biti enako plačan za enako delo. 3)   Vsak, ki dela ima pravico do pravičnega in ugodnega plačila za preskrbo in   človeško dostojanstvo sebe in svoje družine in, če je potrebno, tudi do   dodatkov zagotovljenih z drugimi načini socialne zaščite. 4)   Vsak ima zaradi zaščite svojih interesov pravico do ustanovitve in  sodelovanja v združenjih.   24.Člen Vsakdo   ima pravico do počitka in prostosti, vključno z razumnimi omejitvami   delovnega časa in plačanega dopusta.   25.Člen 1)Vsak   ima pravico do življenjskega standarda za zdravje in dobrobit sebe in svoje   družine, vključno s hrano, obleko, bivališčem, medicinsko oskrbo, potrebnimi   socialnimi storitvami in pravico do zaščite v primeru nezaposlenosti,   bolezni, nezmožnosti, vdovstva, starosti in drugega pomanjkanja v   okoliščinah, ki so nad njegovo kontrolo. 2) S   posebno upravičenostjo  do skrbnosti in   pomoči v obdobju materinstva in otroštva. Vsi otroci rojeni v ali izven   zakona morajo uživati enako socialno zaščito.   29,Člen 1)   Vsakdo ima dolžnosti do skupnosti v kateri je možen svoboden in celovit   razvoj njegove osebnosti. 2)   Vsakdo naj bo pri izvrševanju pravic in svoboščin omejen samo toliko kot je   določeno z zakoni izključno zaradi varnosti, priznanja in spoštovanja pravic   in svoboščin drugih in zaradi skladnosti z moralnostjo, javnim redom in   splošno blaginjo v demokratični družbi. 3) Te   pravice in svoboščine ne smejo biti v nobenem primeru v nasprotju z nameni in   principi Združenih narodov.             1)        Ta kodeks nadomešča predhodnji EATA Codes of Etics. Kodeks je nastal v   sodelovanju, soglasju in premisleku EATA Etičnega komiteja( Barbara   Classen,Brigitte Evrard, Margarethe Podlesch, Ritva Piiroinen, Jacqueline   Dossenbach, Valentin Lapanja Furlan). Glavno vsebino kodeksa je izdelal   pod-komite  eatinega etičnega komiteja,   ki ga je sestavljal mednarodna skupina sestavljena iz članov:Robin Walford   (Co-ord.), Vladimir Goussakowski, Claude-Marie Dupin, Sabine Goessmann, in   posebno Carla de Nitto, ki je zelo pomembno prispevala k nastanku   kodeksa.  2)        Izraz praktik se nanaša na vse EATA člane, ki uporabljajo TA in/ali   druge koncepte kot model za razumevanje in spremembo posameznikov, parov,   skupin ali organizacij. Beseda stranka pomeni vsakega uporabnika, pacienta,   študenta, skupino ali posameznika, ki sprejema poslovne storitve članov EATE. 3)        Definicija izvira iz italjanskega slovarja, Dizionario delle Idee,   Sansoni, 1977,stran 392. 4)        Natančen pomen etike je, da je etika sinonim za moralnost („Etos“ in   „Mos“ v grščini in latinščini pomeni običaje, navade) in se nanaša na   sposobnost za samoizpraševanje oz. samopregledovanje z namenom najti   izpolnitev: etično se vedemo kadar izpolnjujemo svoj potencial in prispevamo   k izpolnitvi drugih. 5)        Praksa pomeni poslovni odnos pomoči, ki se zgodi kadar praktik in   uporabnik soglašata z jasnim dogovorom. To se nanaša na vsa štiri področja   specialnosti; psihoterapije, svetovanja, izobraževanja in organizacije;   uporaba je lahko različna, toda temelj je isti na vseh področjih. 6)        Generalna skupščina Združenih narodov ga je razglasila 10. Decembra   1948  v univerzalni Deklaraciji   človekovih pravic. 7)        Glej dodatek: 1,2,3 člen univerzalne deklaracije človekovih pravic. 8)        Glej dodatek: 18,19 člen univerzalne deklaracije človekovih pravic. 9)        Glej dodatek: 24, 25 člen univerzalne deklaracije človekovih pravic. 10)    Glej dodatek: 22, 23 člen univerzalne deklaracije človekovih pravic. 11)    Glej dodatek: 29 člen univerzalne deklaracije človekovih pravic. 12)    Zapisi v oklepaju, ki se nanašajo na prejšnji EATA etični kodeks.