Razvoj transakcijske analize v Sloveniji

 

 

 

Pred profesionalno obdobje

 

Najprej so bile knjige

 

Prihod transakcijske analize v Slovenijo se je pričel že v času, ko je bila naša država  integrativni del zadnje Jugoslavije. Ta relativno velika državna tvorba , ki je imela notranji trg  in  prosto gibanje prebivalstva po šestih republikah in dvema avtonomnima pokrajinama je bila dokaj propustna tudi do izmenjav  številnih idej, ki so se porajala tako na vzhodnem, kot zahodnem delu povojno organiziranih političnih in znanstveno kulturni blokov.  Največje mestno žarišče  in obenem  njeno  glavno mesto Beograd  je bil  s strani tujih strokovnjakov s področja psihoterapije tudi najbolj obiskana metropola. Zato ne preseneča, da o prvih  vzpostavljenih delovnih  stikih med tedanjo domačo intelektualno humanistično stroko  in transakcijskimi analitiki zahoda, tako ameriškimi kot evropskimi priča prevod knjige Dr Erica Berna Games  people play 1980 *, ter knjiga Prof. Dr. Josipa Bergerja » Tretji starš: nove smeri skupinske psihoterapije 1986**, v kateri je prav transakcijski analizi v pregledu tedanjih humanističnih psihoterapij namenjeno izpostavljeno poglavje.    Oba literarna dela, sta bila dosegljiva  in našla svojo pot do slovenskega  zainteresiranega bralca   in tudi na nekatere katedre humanističnih fakultet v Ljubljani, kot dopolnilna literatura drugim humanističnim strokovnim virom.

 

Transakcijska analiza je prišla iz zahoda

 

Čeprav  je bilo predhodni   zgodovinski kontekst pomembno navesti tudi  za boljše razumevanje tega, da so    v Slovenijo v tedanjih pogojih prvi delno ali v celoti educirani psihoterapevti in učitelji transakcijske analize  sprva  prihajali večinoma prav iz Beograda, njihov poučevalni jezik pa je bil srbščina, je pri tem potrebno poudariti, da je transakcijska analiza  kot pretežno verbalna psihoterapija izvorno predvsem dinamična tvorba angleškega, predvsem ameriškega in angleškega  jezika. Podobno kot danes  seje  v tem jezikovnem območju prav tam nahajal strokovni potencial, ki je imela izvoren vpliv na pojav in razvijanje le te tudi v širšem kulturno znanstvenem kontekstu tedanja države.

 

Prve večdnevne transakcijsko analitične delavnice v Sloveniji je v tedanjem zainteresiranem  slovenskem prostoru izvajala Dipl. psih. Stanka Gavrić , ki je dokaj številne med nami do navdušila za nadaljne kasnejšo tudi formalno profesionalne transakcijsko analitične edukacijo. Ob izteku osemdesetih let, so bile slovenskim študentom dosegljive tudi delavnice različnih transakcijskih analitikov in evropskega iz ZDA prostora  v različnih krajih tedanje države. Pri tem velja omeniti prezentacijske delavnice Johna Southgatha TSTA-P, Inna Stewarta TSTA-p Georga Cohlriserja TSTA-P in drugih   učiteljev TA. Pomembno vzpodbudo nadaljnjemu razvoju  predstavlja tudi kongres svetovne TA asociacije ITAA leta 1988 v Zagrebu, kjer so nekateri tedanji napredni študenti TA dobili svojo prvo priložnost za pristop k diplomskemu procesu in ustreznemu formalno strokovnemu nazivu za diplomiranega transakcijskega analitika CTA (Certified Transactional Anayst).

 

Med pomembnejšimi TA strokovnjaki iz tujine, ki so tako ali drugače pustili svoj edukativni pečat  v tem delu slovenskega intelektualnega prostora v devetdesetih letih na generacije  transakcijske analize v njeni psihoterapevtski aplikaciji pri študirajočih v Sloveniji bi na vidnejše mesto  izpostavili Mary Cox TSTA-P, tedanjo predsednico Evropske TA organizacije in njej sledečega predsednika Johna Parra PTSTA-P, kasneje tudi Richarda G. Erskina TSTA-P, Nelly Micholt TSTA-P in Julie Hay TSTA-OE.  

 

V Sloveniji je  med leti 1985-1990 imela pomembno vlogo pri facilitiranju novih psihoterapevtskih znanj   tudi  tedanja Poletna šola psihologov, ki jo je organizacijsko vodil Dipl. psih. Prof. Bernard Stritih.   Na  ta pol spontana poletna srečanje  so prihajali   strokovnjaki iz  različnih psihoterapij iz tujine,  a tudi domačih delavnic je bilo nekaj . Pri tem so predstavljali in demonstrirali svoja psihoterapevtska pristopanja, raziskovanja  in praktične delavniške procese, med njimi tudi transakcijsko analitične.

 

 Zasluge k temu zgodnjemu  umeščanju transakcijsko analitične misli pa v kontekstu časa   gredo tudi Dipl. psih.  Tilki Krenovi dipl. psih Branetu Martinoviču in Dipl. psih. Leonu lojku in drugim, ki so z lastnimi delavnicami širili kroge poznavanja transakcijsko analitičnih osnov.

 

Poleg transakcijsko analitičnih  so v Slovenijo in tedanji dosegljiv prostor sosednjih republik prihajali v Slovenijo  tudi delno ali v celoti formirani  profesionalni psihoterapevti  predvsem  iz Geštalta, Bioenergetike, družinske Kemplerjeve, Sistemske in nekaj tudi iz hipno terapevtskih krogov  kibernetične psihoterapije, katera je deloma tudi izšla iz transakcijske analize (G. Barnes TSTA-P).

 

V pogledu za nazaj, tako lahko ugotovimo,, da nas je zlasti v drugi polovici osemdesetih let z nekaj zamude zajel prvi zlati val nekaterih humanistično in eksistencialistično orientiranih psihoterapij, ki je svojo vitalnost na področju psihoterapije najprej pokazal v šestdesetih in sedemdesetih letih v Združenih državah Amerike in  na to, bolj kot hkrati, postopoma  še v širšem evropskem intelektualnem prostoru.

 

Ob iztekanju osemdesetih let se je tako zaključevalo pomembno  pred profesionalno obdobje umeščanja transakcijsko analitične psihoterapije tudi v sicer poklicno še nedefiniran intelektualno dejavni prostor pri čemer je bila v ospredju motivacija zainteresiranih za svojo osebnostno rast in raziskovanje po umeščanju novih znanj v svojo primerno stroko.

 

Profesionalno obdobje

 

. Za razvoj formalne edukacije iz transakcijske analize je pomembno tudi   da se je leta 1988 pričel prvi formalno edukacijski program, ki ga je vodila PTSTA-P Tijana Mandič s svojim asistentom Dr. Zoranom Milivojevičem.

Čeprav krajše  obdobje vojne začasno prekinilo formalno edukacijo v Sloveniji  ni   je iz organizacijskega konteksta stroke pomembno tudi to, da  se je tedanja Jugoslovanska TA organizacija (JUTA) zaradi notranjih bojev in nesoglasij samo izključila iz EATA (European association for transactional analysis). To distanciranje,  od centralne   povezujoče strokovne organizacije je deloma  prizadelo tudi Slovenske edukativne razmere vendar se je z ustanovitvijo Slovenskega društva za transakcijsko analizo SLOVENTA (1995)*** vzpostavila neposredna  in kontinuirana aktivna povezanost z razvojem transakcijske analize v evropskem prostoru  in nekoliko kasneje tudi z domačo razvijajočo se psihoterapevtsko stroko, zlati tisti njen del v Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo (SKZP), v kateri je prisotna od njenih ustanovnih časov preloma tega tisočletja in tako tudi organizacijsko in strokovno vključena v Evropsko asociacijo za psihoterapijo (EAP) in njene trende poklicne profesionalnosti.  .

 

Od leta 1996 v Sloveniji poteka transakcijsko analitična edukacija v slovenskem jeziku.  V večih edukacijskih centrih, ki sledijo profesionalnim  standardom evropske in svetovne organiziranosti transakcijske analize tako sodobni študent mnogo udobneje zastavlja in lahko načrtuje svojo edukativno  participacijo . K vidikom razvoja TA v Sloveniji,  pa lahko prištejemo tudi nekatere prevode klasičnih  pomembnejših transakcijsko analitičnih knjižnih del v naš vsakodnevni psihoterapevtski operativni jezik s povprečnim  pacientom****.

 

Z vzpostavitvijo formalnih ravni edukacije v devetdesetih letih, pa se je, podobno kot pri drugih psihoterapevtskih pristopih v slovenskem kulturno-znanstvenem prostoru pri študentih  povečevala motivacija k dokončnemu profesionalnemu oblikovanju strokovne identitete. Sodobni študent psihoterapije, tako poleg svoje osebnostne rasti in uporabnosti v svoji primarni stroki praviloma aspirira tudi k svoji psihoterapevtski (diplomski) profesionalnosti, ki kot takšna sicer še bolj ali manj aktivno čaka na zakonsko dorečenost domače zakonodaje in s tem delu usodo z drugimi profesionalno organiziranimi psihoterapijami v sodobnem psihoterapevtskem edukativnem in delovnem prostoru.

 

Dodatna  razvojna perspektiva na prisotnost transakcijske analize v njeni psihoterapevtsko aplikativni obliki je vidna v njenem povezovanju z domačim strokovnim prostorom, ki je do ustanovitve SKZP deloval predvsem modalitetno povsem avtonomno.  To obdobje vrtičkov, se je uspešno preseglo pred dvema desetletjema z združenjem večine pristopov v Evropsko organizacijo za psihoterapijo preko sodelovanja in poenotenja nekaterih ključnih standardov poklicnosti, ki jih predvideva Strasbourška deklaracija o psihoterapiji***, ki predvideva psihoterapevta in psihoterapijo kot samostojni od drugih disciplin formalno neodvisen poklic .

 

 

Zaradi svoje konceptualne širokosti, ki omogoča delno uporabo TA idej tudi izven psihoterapevtskega delovnega konteksta lahko merimo razvitost naše ožje stroke tudi po tem, v kakšni meri je transakcijo analitična profesionalnost posameznikov usmerjena na druge-ne psihoterapevtske ravni uporabe, na primer v organizacijah, edukaciji in svetovanju.. Tudi na teh aplikativnih področjih  najdemo v Sloveniji že dlje časa prisotno tudi transakcijsko analitične ideje in pristopanja, vendar organizacijski edukativni potenciali stroke ostajajo predvsem vezani, na občasne prihode  strokovnjakov iz drugih držav.  

 

V perspektivah opredeljevanja razvoja transakcije analize in predvsem transakcijsko analitične aplikacije  bi spregledali pomembno in do pacienta/klienta osrednjo perspektivo razvojnosti, če nebi dovolj poudarili, da je bila in ostaja slovenska transakcijska analiza interaktivna  tudi in morda  predvsem v pogledu strokovno trendih konceptualnih in idejnih premikov v moderni TA.

 

 Čeprav je v osmedemdestih in delno v devetdesetih letih prejšnjega stoletja tudi pri slovenskem TA praktiku prevladovala predvsem Klasična transakcijska analiza z behevioralnimi in nekaterimi psihodinamičnimi poudarki (glej Widowson M. ****) in atributi  po zgledu na primer Anglije in  nekaterih drugih držav in narodov, pri nas  ni prišlo do razvoja specifičnih učnih centrov ali metodik dela, ki bi imele le  določeno TA-šolsko pripadnost. ali konceptiko aplikativnega  dela,  -denimo Šola zgodnje odločitve, Kateksis  ali katera druga.

 

  S teh vidikov lahko govorimo predvsem  o kontinuiranem eklektično integrativnem razvoju domače transakcijske analize katera spremlja  in na katero delujejo relevantni zasuki na  platformah  teoretičnega, idejnega in etičnega dela ustanovitelja Transakcijske analize  Erica Berna   etiki.  V določeni meri so vsi transakcijsko analitično strokovno-trendni vali , ki so vplivali v preteklih dvajsetih do petindvajsetih letih na teoretično in aplikativno  transakcijsko analizo v Sloveniji so na primer psihodinamična  (Carlo Moiso TSTAP in  C. Novellino TSTAP) in nekateri kasnejši pripadniki  psihodinamske TA šole , ki so vlagali svoje napore v integracijo TA konceptike  z delom teoretikov objektnih odnosov, na primer ( Mary Cox TSTA P  idr. ) .

 

Tudi pojav vpliva integrativne transakcije analize (Erikine R. TSTA-P  gre v Slovenskih razmerah  razumeti kot pomembno trendov TA (pod) šolo oziroma  in  obenem razlikovati z  do malega morja integrativnih psihoterapij, ki označujejo enega od splošnih trendov v sodobni psihoterapiji, ne le transakcijsko analitičnega. Glede vstopa konstruktivistične in narativne interpretativne filozofije  v corpus analitikum sodobnejše TA teorije in prakse, je gotovo tudi ta pustila nekatere prispevke domači stroki, ki pa v zadnjih letih pridobiva na relacijski dimenziji svojih raziskovanj. Zlasti relacijska transakcijsko analitična perspektiva (H.Hargarten, Bill Cornell, Charlotte Sills vsi TSTAP), je v sodobni evropski in tudi slovenski  transakcijski analizi pustila morda najglobljo sled , saj je tudi edina, ki je vzpostavila svojo mednarodno organizacijo IARTA ( international Association for Relational Transactional analyis) s ciljem lažjega razvijanja lastnih premis izven splošnega eklektičnega prostora klasičnih in sodobnih trendov, ki jih sodobna transakcijska analiza premore.

 

Čeprav se zgornje trditve in opredelitve lahko zdijo preveč meritorne pri opisu slovenskega ožje strokovnega transakcijsko analitično organiziranega prostora, menimo, da so  lahko dobro izhodišče za nadaljnjo diskusijo zainteresirani za sodobno identiteto transakcijske analize v Sloveniji.

 

Kratek pogled v nadaljnji razvoj TA pri nas

 

Povprečen sodoben  študent vstopi v študij transakcijske analize s pričakovanjem da bi se je naučil, kar se da pravilno ali vsaj dobro. lahko pa se mu zgodi, da postane sokreator tega, kar se je učiti prišel in bog daj ostal učiti tudi izven včasih ozkih meja svoje vloge vsaj v delu, ki se nanaša na visoko etiko odnosnosti do sočloveka. Tako je razvoj transakcijske analize odvisen predvsem od tistih, ki v tem prostoru aktivno delujejo, kot študentje, učitelji in supervizorji in v ključni meri tudi od tega kar predstavlja sodobni transakcijsko analitični pacient, kateremu so v prvi vrsti napori transakcijskega psihoterapevta namenjeni.

 

Če se ozremo nazaj, se nam ni treba bati, da bi ne mogli upati tudi na dober nadaljnji razvoj psihoterapevtskega transakcijsko analitičnega načina razmišljanja, razumevanja , vrednotenja in psihoterapevtskega postopanja kot relevantnega do stisk modernega Slovenca in Slovenke, pa tudi vsakega drugega pripadnika te naše  državniške narodno kulturne skupnosti. Iz povečane perspektive je slovenska transakcijska analiza zagotovo tudi dosežek in del modernih globalizacijskih tokov znanja vseh vrst nič manj psihoterapevtskega.   Kako se bodo  odrazili splošni trendi profesionalizacije, ki poučevanje in profesionalno formacijo vpredajo v akademsko sfero in ga tako v nekem smislu de naturalizirajo v njegovih tradicionalnih, dokazano uspešnih oblikah, zato je tudi v prihodnje predvsem upati v pluralen izobraževalni prostor, ki je sicer temelj tovrstnih edukativnih postulatov v Evropi. Prav tako, se bomo tudi v prihodnosti v Sloveniji soočali s pritiski po povečevanju števila psihoterapevtov in kvalitetno pripravo na temelje poklicnosti in njenih standardov. Nekateri mostovi sodobne slovenske psihoterapevtske stroke in njenih posameznih pristopov, pa so verjamem da dokončno postavljeni  . Z akademskega vidika je tako psihoterapija vedno tudi specialistični študij, saj je izraz psihoterapije postal zajemnik različnih pristopanj k problemu osebnostne spremembe in kako jo facilitirati s psihoterapevtskim postopanjem v korist njenega sodobnega pacienta.

 

 

Opombe poglavja

* Koju igru igraš? Nolit Beograd 1980

**Treči roditelj: Novi pravci grupne psihoterapije Dr. Josip Berger Beograd zal Nolit Beograd 1986

*** Društvo SLOVENTA je bilo ustanovljeno leta 1995, naslednje leto (8.7.1996) pa postalo stalna članica Evropske organizacije za transakcijsko analizo . K ustanovitvi in zgodnjemu uspešnemu organizacijskemu delovanju društva so prispevali pomembna prizadevanja  njegovi ustanovitveni člani  (Dipl. Psih. Paj Nada, Bevc Cvetka, Tine in Mia Furlan in drugi vključno z piscem teh vrsti, ki je prevzel prvo predsedniško vlogo društva in prvo delegatsvo v strokovnih organih Evropske TA asociacije).

**** Katero Igro igraš? Ljubljana, Sinesis2007

         Transakcijska analiza v psihoterapiji Ljubljana, Inštitut za psihoterapijo transakcijske analize           

         Ljubljana 2011

 

*****Transacional analysis 100 key points, Widdowson Mark, Routledge 2010